Makri

Makro je poimenovano zaporedje dejanj z datotekami — ustvari mapo, vanjo premakni izbor, kar ostane pa označi — ki ga lahko z enim klikom znova zaženete. Ni skriptni jezik: ni pogojev in ni zank, in to je namerno. Makro je seznam, ki ga lahko preberete, in prebrati ga morate znati, preden ga odobrite.

Vse, kar makro počne, gre skozi isto napravo kot pomočnik. Makro torej ne more storiti ničesar, česar niste dovolili, vsak njegov korak se pojavi v dnevniku dejanj, korak, ki ga je mogoče razveljaviti, pa to ostane.

Eno okno: Konfiguracija ▸ Makri…

Vse o makrih je za tem enim vnosom: njihov seznam, oba načina za izdelavo in pot do datoteke. V meniju ni več med čim izbirati.

Najhitrejša pot: posnemi makro

Makra vam ni treba pisati iz nič — in tudi ni vam treba pozneje ugotavljati, kje se je začel.

1. Konfiguracija ▸ Makri… ▸ Posnemi makro…. Okno se umakne in pojavi se majhno okence, ki pove, da snemanje teče, in sproti šteje korake.
2. Delo opravite enkrat — kopirajte, premikajte, preimenujte, brišite, ustvarjajte mape in datoteke. Delajte običajno; snemanje ni v napoto.
3. Ustavi in shrani….
4. Koraki se vrnejo že označeni. Odznačite vse, kar je le pripravljalo teren, poimenujte makro in pustite vklopljeno Zanj dodaj tudi gumb.
5. Označite Sledi oknom namesto točno tem datotekam, če naj makro naslednjič dela s tem, kar bo takrat izbrano. Vrstice se ob označitvi spremenijo, tako da vidite, kaj shranjujete.

Shrani makro — in gumb je v vrstici. To je ves postopek.

Zavrzi posnetek posnetek zavrže in ne shrani ničesar. Pred pritiskom na Posnemi se ne posname nič, po ustavitvi prav tako ne — prav zato ima snemanje oba konca.

Snemanje preživi ponovni zagon. Če se Peach Commander konča med njim — ker končate vi ali ker se sesuje — se vrne skupaj z njim, to tudi pove, vi pa nadaljujete ali ga zavržete.

Če bi to raje imeli na tipki ali gumbu, se ukaz imenuje cm_MacroRecord: zažene snemanje in ustavi tisto, ki teče.

Druga pot: iz tega, kar se je že zgodilo

Iz zadnjih dejanj… v istem oknu sestavi makro iz zadnjih stvari, ki so se zgodile, namesto da bi snemal nove — uporabno, ko ste delo pravkar opravili in vam je šele nato padel na pamet makro.

Kar se je že zgodilo, ponujeno kot koraki novega makra.

Seznam vsebuje oboje: kaj ste naredili v oknih (F5, F6, F7, F8 in preimenovanje) in kaj je naredil pomočnik ali drug makro. Vsaka vrstica pove, katero od obojega — po seji z obojim se namreč isti dve datoteki lahko pojavita v vsaki. Tu so vrstice sprva neoznačene: »vse, kar sem naredil v zadnji pol uri« je redko tisti makro, ki ga imate v mislih.

Ta pot potrebuje zgodovino. Kar naredite ročno, se prebere iz globalne zgodovine; če ste jo izklopili (Nastavitve ▸ Razno ▸ Snemaj globalno zgodovino), na tem seznamu ni ničesar vašega — in seznam to pove. Posnemi makro… od nje ni odvisen.

Kaj ni ponujeno. Pakiranje arhiva in vse drugo, kar si program zapomni le po imenu, ne more postati korak — zanj ni oblike. Take vrstice so vidne sivo skupaj z razlogom, namesto da bi manjkale, da seznam petih, ki ponudi tri, ne izgleda, kot da je dve spregledal. In če ne zahtevate drugače, so poti tiste, ki so res tekle: posneti makro ponovi tisto kopijo, ne »kopije te vrste«. Odprite ga v urejevalniku in postavite %S ali %T tja, kjer naj sledi oknom.

Sledi oknom je način, kako zahtevate drugače. Datoteke, ki so vse prišle iz ene mape, postanejo izbor; mapa, ki je eno od obeh oken, postane to okno, mapa znotraj nje pa obdrži svoj rep — iz posnetega »premakni te štiri račune v Dokumenti/2026-08« nastane »premakni izbrano v 2026-08 na drugi strani«, in jutri to deluje v dveh drugih mapah. Kar ne leži pod nobenim od obeh oken, ostane pot, kar je — ni ničesar, v kar bi jo zložili. Možnost je ponujena le, kadar bi kaj spremenila.

Priloženi primeri

Ko prvič odprete Uredi datoteko…, se datoteka ustvari z osmimi izdelanimi primeri. To so običajni makri — spremenite jih ali izbrišite tiste, ki jih nočete — in vsak nosi komentar, ki pove, kaj počne in kaj v njem spremeniti:

Makro	Kaj počne
Open today's folder	V aktivnem oknu ustvari današnjo mapo z datumom in vstopi vanjo. Jutri spet služi.
File the selection into a dated folder	Izbere vse PDF-je, na drugi strani ustvari mapo leto-mesec in jih premakne vanjo.
Copy the selection to a dated backup folder	Kopira to, kar ste izbrali vi, v datirano mapo na drugi strani.
Move the pictures into an Images subfolder	Ena maska, ena podmapa, v mapi, v kateri že ste.
Merge the CSV files into one and open it	Pokaže, kako korak uporabi to, kar je ustvaril prejšnji korak.
File the selection into a folder you name	Ob zagonu vas vpraša za mapo.
Mark the file under the cursor as reviewed	Doda ji oznako in datira njen komentar — ena datoteka, ne izbor.
Put the temporary files in the Trash	Brisalni makro, in pravi za to, da enkrat vidite vprašanje o dovoljenjih.

Vsak od njih postane ukaz, tako da lahko kateregakoli postavite na gumb ali na tipko, ne da bi karkoli napisali.

Upravljanje

Konfiguracija ▸ Makri… je seznam: kako se vsak makro imenuje, kako se imenuje njegov ukaz, koliko korakov ima in kaj bo zahtevala dovoljenjska zapora — tako je »ta briše« vidno, preden ga daste na tipko. Od tam lahko zaganjate, preimenujete, podvajate, prerazporejate, brišete, izvažate in uvažate. Če se z miško ustavite nad vrstico, se pokažejo njeni koraki.

Zaženi je način, kako preizkusite tistega, ki ste ga pravkar posneli, ne da bi prej zaprli okno in iskali ukaz. Gre skozi isti načrt in isto potrditev kot vsak drug zagon — to okno nima lastnih pravic.

Izvozi… zapiše izbrani makro v lastno datoteko, Uvozi… pa doda makre iz datotek, ki vam jih je kdo poslal — prav zato je ena datoteka na makro. Uvoz nikoli ne zamenja: makro, čigar id je že zaseden, dobi prostega (prihajajoči backup ob vašem postane backup-2), povedano pa vam je tudi, pod katerimi id-ji so novi pristali, saj mora gumb, ki ga naredite, imenovati pravega.

Kako se vsak makro imenuje, kot kaj teče in za kaj bo prosil za dovoljenje.

Vrstni red ni okras: vrstni red v datoteki je tisti, v katerem jih naštevata Brskalnik ukazov in izbirnik za orodno vrstico.

Pri brisanju je ponujeno, da gumbi odidejo z njim, in to je vredno vedeti, tudi če tega okna nikoli ne odprete: makro, odstranjen na roko, pusti za sabo svoj gumb in svojo tipko, in nobeno od obojega potem ne naredi ničesar — program zdaj pove, da makra ni, namesto da bi molčal, gumb pa ostane vaša stvar. Tipko ali vnos v meniju je treba odstraniti tam, kjer je bil nastavljen.

Korakov tu ne urejate. Uredi datoteko… to preda urejevalniku, iz istega razloga, iz katerega tu ni obrazca: korak je ime orodja z njegovimi argumenti, in prav to je JSON.

Ročno urejanje makrov

Uredi datoteko… odpre lastno datoteko izbranega makra — macros/<id>.json v vaši mapi z nastavitvami, ob prvem zagonu ustvarjeno s primeri zgoraj. Brez izbire se v podoknu pokaže mapa sama, kjer F3 enega prebere, F4 pa enega uredi. Makro je seznam korakov in vsak korak imenuje orodje in njegove argumente:

{
  "id": "stage-by-month",
  "title": "File the selection into a dated folder",
  "icon": "calendar",
  "steps": [
    { "tool": "set_selection", "arguments": { "mask": "*.pdf" } },
    { "tool": "make_directory", "arguments": { "path": "%T/%{date:yyyy-MM}" } },
    { "tool": "move", "arguments": { "sources": "%S", "destination": "%T/%{date:yyyy-MM}" } }
  ]
}

Shranjevanje makre takoj znova naloži — in pove, če kaj ni v redu: napačno zapisano ime orodja, manjkajoč obvezen argument, dva makra z istim id. Makro z napako se ne izvede in ne pride na noben gumb; izveste, kateri je in kaj je z njim narobe, dokler je urejevalnik še odprt.

Katera orodja obstajajo in kaj sprejmejo, pokaže Konfiguracija ▸ Brskalnik ukazov…, ali pa pomočnika vprašajte za list_macros.

Nadomestni znaki

Posamezne črke so iste, kot jih uporabljata vrstica z gumbi in meni Start: kdor je že naredil gumb, se tu ne rabi učiti nič novega.

Nadomestek	Pomeni
%P	Mapa aktivnega pulta
%T	Mapa drugega pulta
%N	Datoteka pod kazalcem
%S	Izbrane datoteke — seznam, kar je natanko to, kar sprejmejo copy, move in move_to_trash
%{date:yyyy-MM}	Datum zagona makra v tej obliki
%{1.destination}	Ena poimenovana vrednost iz rezultata koraka 1 — tu datoteka, ki jo je zapisal merge_files
%{1}	Celoten rezultat koraka 1, kadar je ta korak neposredno ustvaril pot ali seznam poti
%{ask:Folder name}	Vpraša vas, ko se makro zažene. %{ask:Folder name=Archive} polje vnaprej napolni z Archive

Zaviti oklepaji so za dodatke, ker so črke že zasedene: %M v vsem preostalem programu pomeni »ime pod kazalcem v drugem pultu«, zato meseca ni bilo mogoče zapisati tako.

Za rezultate korakov uporabite poimenovano obliko. Večina orodij sporoči več vrednosti namesto ene — merge_files sporoči, kam je zapisalo, koliko datotek je združilo in koliko vrstic je nastalo —, zato je %{2.destination} običajen zapis, gol %{2} pa deluje le pri orodju, ki vrne eno samo pot. Ime, ki ga ni ali ki ni pot, makro ustavi, namesto da bi se ugibalo.

% v imenu datoteke je %. Nič od tega, kar korak ustvari, in nobeno ime iz okna se ne bere znova kot ograda — datoteka z imenom 50%Netto.pdf gre torej skozi makre nespremenjena. Dobesedni % v predlogi, ki jo pišete vi, podvojite: %%.

Vprašati za vrednost

%{ask:…} je način, kako makro sprejme nekaj, česar vnaprej ne more vedeti — daleč najpogostejši makro je »premakni izbor v mapo, ki jo poimenujem«, in brez tega bi morala biti mapa trdno zapisana v datoteki.

Vprašani ste preden se pojavi načrt, in odgovori so že v njem: vrstice pravijo »Premakni izbor v »Računi««, ne »v to, kar boste pravkar natipkali«. Preklic vprašanja prekliče makro; nič ni bilo predlagano, kaj šele izvedeno.

Isto vprašanje, zapisano dvakrat, je zastavljeno enkrat in uporabljeno na obeh mestih, tako da dva koraka, ki imenujeta isto mapo, ne moreta razhajati. Kar sledi prvemu =, je tisto, s čimer polje začne. Besedilo je vaše: prikaže se točno tako, kot ste ga zapisali, v jeziku, v katerem ste ga zapisali.

Odgovor je vrednost, nikoli predloga: če natipkate 50%Netto, dobite mapo z imenom 50%Netto.

Makra, ki sprašuje, zunanji agent prek MCP ne more zagnati — tam ni nikogar, ki bi ga vprašal, in tiho vzeti privzete vrednosti bi pomenilo odgovoriti namesto vas. Zavrne se in to tudi pove.

%S je edino mesto, kjer se makro razlikuje od gumba: na gumbu izbor postane seznam besed za ukazno vrstico, tu pa seznam polnih poti, ki jih sprejmejo datotečna orodja.

Korak, katerega %S ali %{1} pride prazen, ustavi makro, namesto da bi tekel brez česa. move brez datotek ni manjši move — je zahteva, ki ne pove več nič, in poročati o uspehu bi bila laž.

Zagon makra

Vsak makro postane ukaz z imenom mc_<id> in se zato sam pojavi v:

• Nastavitve ▸ Brskalnik ukazov…
• Nastavitve ▸ Uredi bližnjice… — dodelite ga tipki
• Izbirniku ukazov v urejevalniku vrstice z gumbi
• Vaši datoteki menija .mnu in usercmd.ini, če ju uporabljate
• Pomočniku, ki ga lahko zažene po imenu

Preden se zažene makro, ki kaj spremeni, vam pokaže svoje korake kot seznam in počaka. Korak, ki ga ne želite, lahko prečrtate; kar ostane, se izvede. Makro, ki samo bere, teče brez vprašanja. Če prečrtate korak, s seboj vzame korake, ki so od njega odvisni — makro je zaporedje in korak, ki mapo napolni, ne more teči brez koraka, ki jo ustvari: te vrstice se same izklopijo in posivijo. Korak vrnite in vrnejo se tudi one — razen tistih, ki ste jih prečrtali sami; te ostanejo prečrtane.

Koraki, razrešeni glede na vaša pulta — vsakega je mogoče prečrtati.

Vse, kar je mogoče prepoznati kot napačno pred začetkom — orodje, ki ne obstaja, manjkajoč argument, korak, ki bi izvedel drug makro —, makro ustavi pred prvim korakom, ne po tretjem. Če korak spodleti že med tekom, se makro ustavi tam namesto da bi nadaljeval: korak dve običajno predpostavlja, da se je korak ena zgodil, in premikanje datotek v mapo, ki ni bila ustvarjena, ni delni uspeh. Poročilo imenuje korak, pove, kaj je šlo narobe, in koliko korakov je bilo že izvedenih; vsak od njih je v dnevniku dejanj, s svojo potjo nazaj, kjer ta obstaja.

Kaj makro sme

Makro se presoja po najzahtevnejšem, kar je v njem. Makro, katerega koraki samo berejo, velja za branje; tisti, ki se konča s trajnim brisanjem, je varovan kot trajno brisanje — preden se karkoli zažene, ne štiri korake pozneje.

Korak, ki izvede ukaz, se presoja po tem, kaj ta ukaz počne, in ne po tem, da je ukaz — makro, ki izvede cm_DeleteReal, je torej brisalni makro in vam je tako tudi prikazan. Makro ne more izvesti drugega makra, v nobenem od obeh zapisov.

Ne dodeliti nič dodatnega je privzeto. Če makro vsebuje korak, ki ga vaša dovoljenja ne dopuščajo — ukaz lupine, skript — je celoten makro zavrnjen z navedbo razloga in nič se ne zgodi.

Razveljavitev

Vsak korak se zapiše zase, zato razveljavi po makru vzame nazaj njegov zadnji korak, ne celega makra. Razveljavitve celega makra ni, ker več orodij nima nobenega obratnega dejanja in gumb, ki bi jo ponujal, bi o njih lagal.

Kje se vse shrani

• Vaši makri so v macros/ v mapi z nastavitvami, vsak kot <id>.json — navadne datoteke, ki jih lahko primerjate, hranite med dotfiles in komu pošljete. macros.json iz starejše različice se ob prvem zagonu prevzame in preimenuje v macros.json.migrated; potem ga nihče več ne bere.
• Gumbi, ki jih je dodal makro, so navadni vnosi vrstice z gumbi v default.bar, zato je odstraniti enega enako kot pri katerem koli drugem gumbu.

Naslednji koraki

• Avtomatizacija (AppleScript in Bližnjice) — Vodenje Peach Commanderja iz skripta in zaganjanje lastnih skriptov kot koraka makra.
• Vrstica z gumbi — Kje pristane gumb, ki ga je dodal makro.
• Tipkovnica in bližnjice — Dodelitev makra tipki.